(1)
Vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči osebam, neposredno odgovornim za vsesplošno in nesorazmerno uporabo sile v Andižanu ter za oviranje neodvisne preiskave, ki so naštete v prilogi II skupnega stališča 2005/792/SZVP z vsemi spremembami.
(2)
Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
(3)
O izjemah iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(4)
Izjeme od ukrepov iz prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno z nujnimi humanitarnimi potrebami ali udeležbo na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih prireja Evropska unija in na katerih poteka politični dialog, s katerim se neposredno razvijajo demokracija, človekove pravice in pravna država v Uzbekistanu.
(5)
Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta Evropske unije ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(6)
O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena obvešča Svet Evropske unije. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje.
(7)
Kadar se na podlagi drugega, četrtega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop v Republiko Slovenijo ali tranzit čez njeno ozemlje, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, ter na osebe, na katere se nanaša.