338. člen
Omejitev avtonomije strank pri izbiri prava za premoženjska zavarovanja
(1)
Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, se za zavarovalno pogodbo uporabi pravo Republike Slovenije.
(2)
Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v državi članici in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v tej državi, lahko stranki izbereta pravo druge države, če pravo države članice dovoljuje izbiro drugega prava.
(3)
Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v državi članici in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v Republiki Sloveniji, lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta bodisi pravo Republike Slovenije bodisi pravo države članice, v kateri ima zavarovalec sedež oziroma bivališče, razen če pravo te države dovoljuje izbiro drugega prava.
(4)
Če ima zavarovalec sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti v državi članici, lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta bodisi pravo Republike Slovenije bodisi pravo države članice, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, razen če pravo te države dovoljuje izbiro drugega prava.
(5)
Če premoženjsko zavarovanje krije nevarnosti povezane z gospodarsko dejavnostjo, ki jo opravlja zavarovalec, in zavarovanje krije nevarnosti v več kot eni državi članici oziroma v Republiki Sloveniji in vsaj eni državi članici, lahko stranki za zavarovalno pogodbo izbereta pravo katerekoli države članice, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, oziroma Republike Slovenije, razen če pravo vsaj ene izmed držav članic, v kateri zavarovanje krije nevarnosti, dovoljuje izbiro drugega prava.
(6)
Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena lahko stranki za zavarovalno pogodbo v primeru premoženjskih zavarovanj, izbereta pravo katerekoli države v naslednjih primerih:
1.
za zavarovanja iz 4. do 7., 11. in 12. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona,
2.
za zavarovanja iz prvega odstavka 14. in 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, če zavarovalec opravlja gospodarsko dejavnost in se nevarnosti, ki jih krijejo ta zavarovanja nanašajo na to dejavnost,
3.
za zavarovanja iz 3., 8., 9., 10., 13. in 16. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, če zavarovalec izpolnjuje najmanj dva od naslednjih pogojev:
-
vrednost aktive ob koncu leta presega 6,200.000 eurov;
-
čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so večji od 12,800.000 eurov;
-
povprečno število zaposlenih v poslovnem letu presega 250.