Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)

Zavarovalni posrednik je oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic.

Posredovanje po prvem odstavku tega člena je storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Navedeno velja tudi za zavarovalno posredniške družbe iz 220. člena tega zakona.

Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za zavarovalne posrednike iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo osebe, ki opravljajo posle posredovanja, smiselno pa tudi ne za zavarovalno posredniške družbe iz 220. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

če sklepanje zavarovalne pogodbe zahteva samo znanje o nevarnostih, ki jih krije;

če zavarovalna pogodba ni pogodba o življenjskem zavarovanju;

če zavarovalna pogodba ne krije zavarovanja odgovornosti;

če primarna poklicna dejavnost osebe, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja, ni zavarovalno posredovanje;

če zavarovanje predstavlja dopolnitev oziroma je v povezavi s proizvodom oziroma storitvijo, ki se zagotavlja, in če takšno zavarovanje krije:

nevarnost uničenja, izgube ali poškodovanja proizvodov ali stvari;

nevarnost poškodovanja ali izgube prtljage in ostalih nevarnosti, povezanih s turističnim potovanjem, ki je bilo rezervirano preko turistične agencije, četudi zavarovalna pogodba vsebuje določila o življenjskem zavarovanju ali zavarovanju odgovornosti, če takšne vrste zavarovanje prestavlja pomožno oziroma dopolnilno obliko zavarovanja, ki krije rizike, povezane s turističnim potovanjem;

če znesek letne premije zavarovanja ni višji od zneska 500 eurov in če zavarovalna pogodba, vštevši vsa podaljšanja, ni sklenjena za dalj kot pet let.

Za zavarovalne posrednike iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo osebe in družbe, ki v okviru opravljanja svoje poklicne dejavnosti strankam dajejo informacije o zavarovanju, pri čemer ne sme iti za aktivnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Zavarovalni posrednik mora v razmerjih nasproti zavarovalnici in zavarovalcu poslovati tako, da je v vsakem trenutku mogoča njegova enolična identifikacija. Za enolično identifikacijo zavarovalnega posrednika se uporablja številka dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja.