41. člen
(Uporaba dolgoročnih bonitetnih ocen dolžnika in finančnih instrumentov imenovane ECAI)
(1)
Če je finančni instrument, na katerega se nanaša izpostavljenost do dolžnika, ocenjen z dolgoročno bonitetno oceno imenovane ECAI, mora banka to bonitetno oceno uporabiti za določanje uteži tveganja izpostavljenosti.
(2)
Če finančni instrument, na katerega se nanaša izpostavljenost do dolžnika, ni ocenjen z dolgoročno bonitetno oceno imenovane ECAI in če je imenovana ECAI izdelala najmanj eno dolgoročno bonitetno oceno za dolžnika ali njegove druge finančne instrumente, mora banka za določanje uteži tveganja izpostavljenosti uporabiti višjo izmed naslednjih dveh uteži:
(3)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko banka izpostavljenosti, ki se nanaša na finančni instrument, ki ga imenovana ECAI ni ocenila, dodeli utež tveganja, ki ustreza dolgoročni bonitetni oceni finančnega instrumenta, ki je neocenjenemu instrumentu enakovreden ali podrejen. Za namen prejšnjega stavka se šteje, da je dolgoročna bonitetna ocena dolžnika dolgoročna bonitetna ocena njegovih najbolj nadrejenih nezavarovanih obveznosti (the most senior unsecured obligations).
(4)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko banka za izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice uporabi pravila o določanju uteži tveganja iz 30. člena tega sklepa.
(5)
Banka bonitetne ocene enega podjetja v skupini ne sme uporabiti za določanje uteži tveganja izpostavljenosti do drugega podjetja iz iste skupine.