4. člen
(Kategorije izpostavljenosti)
(1)
Za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti mora banka vsako svojo izpostavljenost, ki ni odbitna postavka od njenega kapitala in za katero v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja, razvrstiti v eno od naslednjih kategorij izpostavljenosti:
(a)
izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in do centralnih bank,
(b)
izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav,
(c)
izpostavljenosti do oseb javnega sektorja,
izpostavljenosti do multilateralnih razvojnih bank,
(e)
izpostavljenosti do mednarodnih organizacij,
(f)
izpostavljenosti do institucij,
(g)
izpostavljenosti do podjetij,
(h)
izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno,
(i)
izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami,
(j)
zapadle postavke,
(k)
regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti,
(l)
izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice,
(m)
pozicije v listinjenju,
(n)
izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno,
(o)
izpostavljenosti iz naslova naložb v odprte kolektivne naložbene podjeme (v nadaljevanju: izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade),
(p)
ostale izpostavljenosti.
Pri razvrščanju posameznih izpostavljenosti v kategorije izpostavljenosti iz prejšnjega stavka banka upošteva shematski prikaz postopka razvrščanja iz Priloge V tega sklepa.
(2)
Izpostavljenost se lahko razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, če so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
je izpostavljenost do ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki se ne razvrščajo med velike družbe iz petega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr.);
(b)
skupni znesek izpostavljenosti iz postavk sredstev banke, njenih nadrejenih družb in njenih podrejenih družb do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, vključno z zapadlimi postavkami, ne presega 1 milijon eurov. V ta znesek se ne prištevajo deli izpostavljenosti, zavarovani z nepremičninami, pri katerih banka uporabi utež tveganja 35% v skladu z drugim do četrtim odstavkom 23. člena tega sklepa, utež tveganja 50% v skladu s četrtim odstavkom 25. člena tega sklepa ali utež tveganja 100% v skladu s točko (a) prvega odstavka 23. in 25. člena tega sklepa. Banka mora izvesti vse razumne ukrepe za ugotovitev skupne višine izpostavljenosti;
(c)
izpostavljenost ne sme biti naložba v vrednostne papirje;
(d)
izpostavljenost mora biti ena od velikega števila izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, tako da so tveganja, povezana s takimi izpostavljenostmi, znatno zmanjšana. Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega stavka izpolnjen, če vsota izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) tega odstavka, pred upoštevanjem učinkov kreditnega zavarovanja in odstotkov iz točk (a) do (d) prvega odstavka 3. člena tega sklepa ne preseže 0,2% vsote vseh izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) tega odstavka, pred upoštevanjem učinkov kreditnega zavarovanja in odstotkov iz točk (a) do (d) prvega odstavka 3. člena tega sklepa. Če je odstotek iz prejšnjega stavka presežen, mora banka z izračuni dokazati, da je nesistematično tveganje, povezano z njenimi izpostavljenostmi, ki jih razvrsti v kategorijo izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, odpravljeno.
(3)
Izpostavljenosti iz naslova zakupa se razvrstijo v ustrezno kategorijo izpostavljenosti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4)
V kategorijo izpostavljenosti do institucij se razvrsti tudi:
(a)
izpostavljenosti do finančnih institucij, ki so pridobile dovoljenje za poslovanje in jih nadzorujejo nadzorni organi in ki so zavezane k izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja, enakovrednih tistim, ki veljajo za kreditne institucije,
(b)
izpostavljenosti do investicijskih podjetij iz primernih tretjih držav in
(c)
izpostavljenosti do priznanih klirinških hiš ter borz iz Priloge II sklepa o tržnih tveganjih.
(5)
Izpostavljenost se sme razvrstiti v kategorijo izpostavljenosti do podjetij ali v kategorijo izpostavljenosti do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, če gre za izpostavljenost do pravne osebe ali fizične osebe, ki samostojno in trajno opravlja eno ali več dejavnosti.