Ko predsedujoči začne sejo obvesti Državni zbor, kdo izmed poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je Državni zbor sklepčen.
Če je Državni zbor po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še dvakrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi takoj po prvem. Če je Državni zbor še vedno nesklepčen, se tretje ugotavljanje sklepčnosti opravi šele po preteku najmanj deset oziroma petnajst minut od drugega ugotavljanja sklepčnosti.
Predsedujočemu se pri ugotavljanju prisotnih poslancev na seji Državnega zbora predloži računalniške izpise o navzočnosti poslancev pri ugotavljanju sklepčnosti in sicer:
-
na začetku in zaključku dopoldanskega in popoldanskega dela Državnega zbora;
-
ob prvem ugotavljanju sklepčnosti (če je Državni zbor nesklepčen) in nato še ob drugem in tretjem ugotavljanju sklepčnosti.
Predsedujoči Državnega zbora lahko zahteva računalniški izpis tudi v primeru, ko se število navzočih poslancev pri ugotavljanju sklepčnosti pri posameznih točkah zelo spreminja.
Generalni sekretar Državnega zbora na podlagi teh ugotovitev predloži Komisiji državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve poimenski seznam tistih poslancev, ki so odsotnost opravičili, (z navedbo razloga odsotnosti) ter seznam tistih, ki odsotnosti niso opravičili v skladu s 44. in 44.a členom poslovnika Državnega zbora. Posebej navede tiste poslance, ki odsotnosti niso opravičili v skladu s 44. in 44.a členom poslovnika Državnega zbora, če je ob ugotavljanju navzočnosti oziroma sklepčnosti zaradi njihove odsotnosti Državni zbor nesklepčen in ne more delati ali odločati. Neopravičena odsotnost poslanca v takem primeru se ugotovi ob tretjem ugotavljanju sklepčnosti iz 62. člena oziroma navzočnosti iz 85. člena poslovnika Državnega zbora. Posebej navede tiste poslance, ki so bili odsotni na podlagi določila osme alinee 44. člena poslovnika Državnega zbora.
Podatke posreduje na dogovorjenem obrazcu (Obr. KVIAZ št. 1).