Zaščitna ozemljitev izoliranih sistemov se uporablja samo pri omrežjih z izoliranim zvezdiščem, v katerih nobena točka omrežja v normalnih obratovalnih razmerah ni posredno ali neposredno ozemljena niti s prebojnimi varovalkami.
Za razliko od prepovedi v prejšnjem odstavku se lahko med neko točko omrežja in zaščitni vodnik vgradi:
-
impedanca za povečanje učinkovitosti kontrole zemeljskega stika v vseh mrežah. V rudnikih mora biti za mreže nad 1000 V ta impedanca izbrana tako, da tok zemeljskega stika ne preseže 5A (ne velja za mreže pod točko c v nadaljevanju). V mrežah z nazivno napetostjo do 1000 V naj ta impedanca ne preseže 15 kOhm;
-
merilne naprave ali releje, za kontrolo izolacije ali izklop zemeljskega stika, z minimalno izmenično notranjo upornostjo 250 Ohm/V nazivne napetosti, ki pa v mrežah z nazivno napetostjo do 1000 V ne sme biti manjša od 15 kOhm;
-
naprave za gašenje zemeljskih stikov, posebno naprave za omejitev prenapetosti in enopolno izolirani napetostni transformatorji v mrežah z nazivno napetostjo nad 1000 V.
Vse naprave iz prejšnjega odstavka morajo biti izbrane tako, da napetost, ki jo povzroči tok zemeljskega stika, po iznihanju le-tega ne preseže 50 V izmenične vrednosti, kar je potrebno ugotoviti z meritvami ali izračuni. Vrednosti izbranih elementov naprav ni potrebno fiksirati pri mrežah do nazivne napetosti 1000 V in v primeru mrež z nazivno napetostjo nad 1000 V, kjer skupna dolžina kablov in vodnikov ne presega 10 km.