(1)
Zaščitni ukrep se lahko sprejme v obliki povišane carinske stopnje za določen proizvod ali v obliki količinskih omejitev uvoza (v nadaljnjem besedilu: kvota). Carinska stopnja po tej uredbi je največja dovoljena stopnja v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini.
(2)
Zaščitni ukrep se lahko uporablja na način v obsegu, ki je nujen za preprečitev ali odpravo dejanske škode domači industriji ter da se ji omogoči ustrezna prilagoditev nastalim tržnim razmeram.
(3)
Če je bil zaščitni ukrep sprejet v obliki kvote, ta ne sme biti določena pod povprečno raven uvoza v zadnjih treh značilnih letih, za katera so na voljo statistični podatki, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za to, da je treba upoštevati drugačno raven, da bi se preprečila ali popravila resna škoda.
(4)
V okviru kvote iz prejšnjega odstavka, ministrstvo določi deleže držav izvoznic, ki imajo bistven interes pri dobavi tega proizvoda. Pri tem se upošteva obseg dobav v preteklem značilnem obdobju. V primeru držav izvoznic, katerih obseg dobav v preteklem značilnem obdobju je bil relativno majhen glede na celotno količino, se lahko določi delež, ki ustreza obsegu uvoza v preteklem letu.