26. člen
(zasebna vlaganja v javno infrastrukturo)
(1)
Objekti in omrežja, ki so opredeljeni kot javna infrastruktura na področju javnih služb ali javnih gospodarskih služb se do sistemske ureditve lahko gradijo ali nabavljajo tudi s sredstvi investitorja, ki je oseba zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: zasebni investitor), razen v primerih ko za posamezna področja pogoje za podelitev koncesije uredi poseben zakon. Zasebni investitor lahko nastopa kot investitor ali kot soinvestitor.
(2)
Za zasebna vlaganja v javno infrastrukturo iz prejšnjega odstavka mora biti v pogodbi med neposrednim uporabnikom in zasebnim investitorjem opredeljeno, da:
1.
praviloma preide lastninska pravica na javni infrastrukturi na državo, če ni z zakonom drugače določeno;
2.
mora zasebni investitor omogočiti nemoteno izvajanje javne službe oziroma javne gospodarske službe s to infrastrukturo in
3.
v primeru, če preide lastninska pravica na javni infrastrukturi odplačno na državo, potem končna cena investicije v javno infrastrukturo ne sme presegati predračunske vrednosti iz investicijske dokumentacije izdelane v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo investicijskih programov za javna naročila (Uradni list RS, št. 82/98, 86/98, 43/99, 79/99, 39/2000 in 102/2000 – popr.) za več kot je letna stopnja inflacije.
(3)
Za izbor zasebnega investitorja se uporabljajo določila 133. člena ZJN-1, kolikor to ni v nasprotju s posebnim zakonom.
(4)
Neposredni uporabniki morajo pri izvedbi tega člena ravnati v skladu s posebnim predpisom, ministra, pristojnega za finance.