2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Kreditna pogodba po tem zakonu je pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit v obliki:
1.
odloženega plačila, zlasti pri prodaji blaga ali pri zagotavljanju storitev,
2.
posojila, zlasti gotovinskega posojila ali prekoračitve na tekočem računu,
3.
drugega podobnega finančnega dogovora, ki ima z ekonomskega vidika enak namen kot kredit.
(2)
Potrošnik je fizična oseba, ki v poslih po tem zakonu deluje za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
(3)
Dajalec kredita je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, ki da ali obljubi, da bo dala potrošniku kredit v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica.
(4)
Kreditni posrednik je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica opravlja posredovanje pri sklepanju kreditnih pogodb v okviru dejavnosti dajalca kredita, ki ga za to pooblasti s pogodbo.
(5)
Skupni stroški kredita so vsi stroški, ki vključujejo obresti in druge dajatve, ki so neposredno povezane s kreditno pogodbo in jih mora potrošnik plačati pri rednem odplačevanju kredita.
(6)
Efektivna obrestna mera so skupni stroški kredita, izraženi kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. Letni odstotek se izračuna v skladu s 17. in 18. členom tega zakona.
(7)
Potrošniška hipotekarna kreditna pogodba po tem zakonu je pogodba, s katero dajalec kredita daje ali obljubi dati potrošniku kredit in je vračilo kredita zavarovano s hipoteko ali zemljiškim dolgom na nepremičnini.
Kadar fizična oseba, ki deluje izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, za zavarovanje kredita ustanovi hipoteko ali zemljiški dolg na svoji nepremičnini, se uporabljajo določbe četrtega odstavka 4. člena tega zakona in določbe 7.a člena tega zakona.
(8)
Čista vrednost kredita je vrednost, ki jo prejme potrošnik plačano od dajalca kredita oziroma vrednost stvari, ki je bila dana potrošniku na kredit.