36. Prvi odstavek 80. člena se glasi: "Tožbo je potrebno vložiti v roku osmih dni."
37.
Pobudnika ne oporekata temu, da je za vložitev tožbe predpisan rok. Zatrjujeta pa, da je rok osmih dni tako kratek, da jima zaradi zapletenosti zadeve ne zagotavlja niti pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave niti pravice iz 25. člena Ustave. Sodno varstvo v tem primeru sicer opravlja tudi funkcijo pritožbe zoper odločbo Inštituta, vendar je hkrati tudi izvedba pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zato je Ustavno sodišče v nadaljevanju presojalo skladnost te določbe le z vidika pravice do sodnega varstva.
38.
Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-549/02 z dne 3. 6. 2004 (Uradni list RS, št. 65/04 in OdlUS XIII, 92) sprejelo stališče, da je določitev prekluzivnega roka za sprožitev sodnega varstva poseg v pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki je pod določenimi pogoji ustavno dopusten.(*18) Določitev osemdnevnega roka za vložitev tožbe v določbi prvega odstavka 80. člena ZRev-1 posega v pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
39.
Po kriterijih iz ustaljene ustavnosodne presoje (točka 20 obrazložitve te odločbe) je treba ugotoviti, da za določitev prekluzivnega roka za vložitev tožbe obstaja ustavno dopusten cilj. Zagotovitev jasnosti in gotovosti v medsebojnih pravnih razmerjih je v interesu vseh strank pravnega razmerja in v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave), prav tako pa tudi v interesu učinkovitega sodnega varstva v celoti. Pri izpodbijani ureditvi se temu cilju pridružuje tudi potreba po hitrem in učinkovitem nadzoru nad revidiranjem računovodskih izkazov. Da bi se takšen cilj dosegel, je prekluzivnost rokov za vlaganje tožbe, pri čemer sta njihova dolžina in prekluzivni učinek jasno določena v zakonu, nujna. Nedvomno je to tudi primerno sredstvo, da se navedeni cilj doseže.
40.
Zakonodajalec je z izpodbijano določbo določil posebej kratek rok za sprožitev sodnega varstva. Glede na pomen revidiranja in vlogo, ki jo ima nadzor nad izvajanjem teh opravil, bi zakonodajalec rok 30 dni, ki ga za vložitev tožbe določa ZUS, sicer lahko skrajšal. Vendar je treba upoštevati, da hkrati ni zavezal pristojnega sodišča, da bi v sproženem postopku sodnega varstva moralo postopati hitro.(*19) Zato se v primerjavi s ciljem, ki ga omejitev zasleduje – to je zagotoviti hitro postopanje v postopkih izrekanja ukrepov, da se zagotovi učinkovit nadzor nad delom revizorjev in zaupanje v njihovo delo, izkaže tako urejen poseg v pravico do sodnega varstva za prekomeren.
41.
Glede na navedeno je prvi odstavek 80. člena ZRev-1 v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave, zato ga je Ustavno sodišče razveljavilo.