37. člen
(metoda izohron in razredčenja onesnaževal)
Meja vodovarstvenega območja za zajetje iz stoječe površinske vode se po metodi izohron ob upoštevanju enoletne visoke vode določi tako, da:
1.
širše območje obsega napajalno območje vodnega vira,
2.
ožje območje obsega celotno stoječo vodo, z njenim obrežnim pasom, širokim najmanj 100 m, in tekoče vode, katerih čas dotoka do zajetja je manjši ali enak 20 dni, vključno z njihovim 100 m obrežnim pasom.
3.
najožje območje obsega tisti del stoječih in tekočih vod, kjer je čas dotoka do zajetja manjši ali enak 10 dni, vključno s pripadajočim 100 m obrežnim pasom pri najvišjem 100-letnem vodostaju za stoječe vode in enoletnem vodostaju za tekoče vode,
4.
se ožje območje razteza vsaj 100 m izven najožjega območja.