40. člen
(metoda izohron)
Meja vodovarstvenega območja za zajetja iz tekočih površinskih voda se po metodi izohron ob upoštevanju enoletnega visokega pretoka določi tako, da:
1.
širše območje obsega napajalno območje vodnega vira,
2.
ožje območje obsega mrežo površinskih vodnih tokov, za katere je čas dotoka do zajetja manjši ali enak 5 dni, vključno s 100 m obrežnim pasom,
3.
najožje območje obsega odsek vodotoka z zajemom vode, za katerega je v vzvodni smeri čas dotoka do zajetja manjši ali enak 1 dan, vključno s pripadajočim 100 m obrežnim pasom pri najvišjem 100-letnem vodostaju, in
4.
se ožje območje razteza vsaj 100 m izven najožjega območja.