Besedilo prvega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
(1)
"Če se v okviru posebnega nadzora ugotovi in potrdi koruznega hrošča na območjih, kjer prej ni bil navzoč, uprava z odločbo določi razmejeno območje, ki obsega žarišče in pripadajoče varnostno območje. Okrog razmejenega območja lahko uprava glede na nevarnost nadaljnjega širjenja koruznega hrošča določi tudi varovalni pas. Odločba se objavi na krajevno običajen način in vroči v obliki javnega naznanila na oglasni deski pripadajoče občine.".
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
(2)
"V odločbi iz prejšnjega odstavka uprava ugotovi, ali obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča, in odloči, ali je razmejeno območje razmejitev izoliranih najdb ali zadrževalnega območja. Pri natančni razmejitvi območij uprava upošteva ustrezne znanstvene podlage, ki vključujejo zlasti:
-
biologijo koruznega hrošča,
-
stopnjo napadenosti posameznega območja,
-
način pridelave koruze,
-
obstoječo razdelitev zemljišč glede na kataster oziroma grafične enote rabe kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: GERK) tako, da:
a)
katastrska občina zapade v razmejeno območje, če je več kot 50% njene površine znotraj razmejitvene črte,
b)
površina GERK zapade v razmejeno območje, če jo seka razmejitvena črta.".
V četrtem odstavku se črta besedilo "območja ustalitve".
Besedilo šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
(6)
"Če je več kot dve zaporedni leti po prvem odkritju koruzni hrošč še vedno potrjen v razmejenem območju, se tako območje lahko šteje za napadeno območje, če tam koruznega hrošča na podlagi dokazov ni več mogoče izkoreniniti. Napadeno območje z odločbo določi uprava. Razmejitev in obseg napadenega območja se revidira vsaki dve leti.".
Doda se sedmi odstavek, ki se glasi:
(7)
"Območje med napadenim in nenapadenim območjem se šteje za zadrževalno območje, ki ga z odločbo določi uprava.".