(1)
Znaki se morajo postaviti na način in na mestih, ki ne ogrožajo zavarovanega območja ali naravne vrednote.
(2)
Znaki se lahko postavijo samostojno ali več skupaj.
(3)
Zavarovana območja, deli zavarovanih območij ali naravne vrednote se označijo z označevalnimi znaki na mejah oziroma znotraj meja zavarovanih območij, zlasti ob javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: cestah) in javnih poteh ter na mestih, kjer je pričakovati vstop ljudi v zavarovano območje, ali ob naravni vrednoti.
(4)
Usmerjevalni znaki se postavijo zlasti ob cestah, poteh, dostavnih poteh, kolovozih, parkiriščih, križiščih, sečiščih poti ipd. ter na mestih, kjer je potrebno usmeriti ljudi na določeno pot ali k zavarovanem območju, delu zavarovanega območja ali naravni vrednoti.
(5)
Informacijski znaki se postavijo zlasti na mestih, kjer so urejene vstopne točke (npr. parkirišča, pobiranje vstopnin) za večje število ljudi, oziroma na mestih, kjer so izhodišča za obiskovanje (npr. razgledišča, začetek poti, počivališča). Postavijo se znotraj zavarovanih območij, njihovih delov ali ob naravnih vrednotah.
(6)
Opozorilni znaki se postavijo na mestih, kjer je treba opozoriti na pravila ravnanja, prepovedi oziroma na dejstva ali okoliščine, ki jih je potrebno upoštevati. Postavijo se na mejah ali znotraj zavarovanih območij, njihovih delov ali ob naravnih vrednotah. Opozorilni znaki se lahko uporabijo tudi za označitev mej zavarovanih območij, njihovih delov ali naravnih vrednot.
(7)
Znaki iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se postavijo v skladu z zakonom, ki ureja javne ceste, in drugimi predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah, če se postavijo na mestih za katere se uporabljajo navedeni predpisi.