Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:

gnojenje z gnojnico in gnojevko;

preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

gnojenje brez gnojilnega načrta;

gnojenje z mešanico komunalne odpadne vode, gnojnice ali gnojevke, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, ne glede na čas njenega skladiščenja;

shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

uporaba blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, kot gnojilo v kmetijstvu;

shranjevanje blata, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

Največja dovoljena količina dušika pri gnojenju trajnega travinja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, zunaj časovnih prepovedi, določenih v predpisu, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, na notranjih območjih ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo.

Na pašnih površinah na notranjih območjih je razen izločkov živali na paši prepovedano dodajanje organskih in mineralnih gnojil.

Gnojilni načrt iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora biti v pisni obliki in ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal na vsakih pet let za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.