10. člen
(zahteve za mejne vrednosti težkih kovin)
(1)
Proizvajalec embalaže ali pridobitelj embalaže mora zagotoviti, da vsota koncentracij svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma (v nadaljnjem besedilu: vsota koncentracij težkih kovin) v proizvedeni ali uvoženi embalaži ali v sestavinah te embalaže ne presega mejne vrednosti 0,01 % (m/m).
(2)
V primeru kompozitne embalaže ne sme biti presežena mejna vrednost iz prejšnjega odstavka niti v posameznih materialih, iz katerih je sestavljen kompozit, niti v embalaži kot celoti.
(3)
Mejna vrednost iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za embalažo, ki je v celoti narejena iz vrst kristalnega stekla, navedenih v predpisu, ki ureja proizvode iz kristalnega stekla.
(4)
Proizvajalec embalaže mora za embalažo, ki jo uporabi sam za embaliranje blaga ali jo da na trg za embaliranje blaga, izvesti ugotavljanje vsote koncentracij težkih kovin v embalaži in sestavinah embalaže s preskusnimi metodami, katerih rezultati so enakovredni rezultatom preskusnih metod, določenih v standardu SIST EN 13427:2004.
(5)
Pridobitelj embalaže lahko uvozi embalažo, če je proizvajalec embalaže v državi izvora embalaže izvedel ugotavljanje vsote koncentracij težkih kovin v embalaži in sestavinah embalaže s preskusnimi metodami, katerih rezultati so enakovredni rezultatom preskusnih metod, določenih v referenčnem standardu EN 13427:2004.
(6)
V skladu z Odločbo Komisije z dne 19. februarja 2001 o določitvi pogojev za odstopanje pri stekleni embalaži glede mejnih koncentracij težkih kovin, določenih v Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (2001/171/ES) (UL L št. 62 z dne 2. 3. 2001, str. 20), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije z dne 8. maja 2006 o spremembi Odločbe 2001/171/ES za podaljšanje veljavnosti pogojev za odstopanje pri stekleni embalaži glede mejnih koncentracij težkih kovin, določenih v Direktivi 94/62/ES (2006/340/ES) (UL L št. 125 z dne 12. 5. 2006, str. 43), lahko vsota koncentracij težkih kovin v stekleni embalaži presega mejno vrednost iz prvega odstavka tega člena, če:
1.
se med proizvodnim procesom težke kovine niso namerno dodajale v stekleno embalažo,
2.
je presežena mejna vrednost izključno posledica dodajanja recikliranega materiala.
(7)
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka v posameznem letu vsota koncentracij težkih kovin v stekleni embalaži, izmerjenih pri kateri koli od dvanajstih mesečnih kontrol za posamezno peč za proizvodnjo stekla, ki pomeni običajno in stalno proizvodnjo stekla, večja od 0,02 % (m/m), mora proizvajalec steklene embalaže najpozneje do 31. marca tekočega leta ministrstvu predložiti poročilo za preteklo leto, ki vsebuje naslednje podatke:
1.
izmerjene vrednosti koncentracij težkih kovin iz prvega odstavka tega člena,
2.
opis uporabljenih preskusnih metod,
3.
domnevni izvor visokih vsebnosti težkih kovin in
4.
podroben opis sprejetih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti težkih kovin.
(8)
Če se embalaža iz šestega odstavka tega člena uvaža, mora poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvu predložiti pridobitelj embalaže.
(9)
Proizvajalec embalaže iz četrtega odstavka tega člena ali pridobitelj embalaže iz petega odstavka tega člena mora zagotoviti, da je dokumentacija o uporabljenih preskusnih metodah in rezultatih meritev ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju predložena na vpogled na njegovo zahtevo.