31. člen
(plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo)
(1)
Proizvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena skupaj plačajo vse stroške opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki jih v okviru upravljanja skupnega sistema zagotavlja družba za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s to uredbo, vključno s stroški, ki jih mora družba za ravnanje z odpadno embalažo plačevati izvajalcem javne službe v skladu z 22. členom te uredbe, pri čemer vsak posamezen proizvajalec plača del stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je enak masnemu deležu embalaže, ki jo da na trg v RS, v skupni masi embalaže vseh oseb, ki imajo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo sklenjeno pogodbo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena in tretjim odstavkom tega člena.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek morata del stroškov opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo, ki jih v okviru upravljanja skupnega sistema zagotavlja družba za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s to uredbo, plačati tudi:
1.
trgovec, ki od dobavitelja kupi embalirano blago ali servisno embalažo, ki jo je dala na trg v RS oseba, ki ni proizvajalec iz 36. točke 3. člena te uredbe, pri čemer vsak trgovec plača del stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je enak masnemu deležu embalaže, ki jo kupi kot embalirano blago ali servisno embalažo od tega dobavitelja, v skupni masi embalaže vseh oseb, ki imajo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo sklenjeno pogodbo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena in tretjim odstavkom tega člena, in
2.
pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo, ki kupi embalirano blago neposredno od tujega podjetja, ki nima svojega pooblaščenega zastopnika, pri čemer vsak pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo plača del stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je enak masnemu deležu embalaže, ki jo kupi kot embalirano blago od tega tujega podjetja, v skupni masi embalaže vseh oseb, ki imajo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo sklenjeno pogodbo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena in tretjim odstavkom tega člena.
(3)
Trgovec in pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo iz prejšnjega odstavka morata v zvezi s plačilom stroškov storitev ravnanja z odpadno embalažo skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, pri čemer se smiselno uporablja četrti odstavek prejšnjega člena. Trgovec mora o sklenitvi pogodbe iz prejšnjega stavka obveščati vse svoje kupce, razen potrošnikov, s pisno izjavo na računih ali dobavnicah ob dobavi embaliranega blaga ali servisne embalaže.
(4)
Za namen plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena in osebe iz drugega odstavka tega člena sporočajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo podatke, ločeno po embalažnih materialih, o masi embalaže, dane na trg v RS, oziroma podatke o masi embalaže, kupljene kot embalirano blago ali kot servisna embalaža. Proizvajalci sporočajo podatke na podlagi evidence iz 15. člena te uredbe.
(5)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena in oseba iz drugega odstavka tega člena plačata stroške ravnanja z odpadno embalažo v pavšalnem znesku, ki ga določi družba za ravnanje z odpadno embalažo, če je skupna letna količina embalaže, ki jo sporoči družbi za ravnanje z odpadno embalažo za namen plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, manjša od 1 000 kg.
(6)
Stroški posamezne osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena in osebe iz drugega odstavka tega člena ne smejo presegati stroškov, potrebnih za zagotavljanje tehnično in okoljsko izvedljivih storitev ravnanja z odpadno embalažo v skladu s to uredbo in predpisi, ki urejajo odpadke, ob upoštevanju načela skrbnosti dobrega gospodarja.
(7)
Stroške upravljanja skupnega sistema plačajo samo proizvajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena. Med stroške upravljanja skupnega sistema se štejejo vsi stroški, ki jih ima družba za ravnanje z odpadno embalažo zaradi izpolnjevanja zahtev iz te uredbe, razen stroškov opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe.