10. člen
Razporejanja delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru:
-
višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
-
reševanja človeških življenj in zdravja,
-
nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju,
-
v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca, vendar ne več kot 30 dni,
-
v primeru okvare delovnih naprav in obratov in
-
v primeru pomanjkanja naročil ali spremenjene strukture naročil in delovnih opravil po predhodnem mnenju sindikata, vendar ne več kot 30 dni.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
-
če pot na delo in iz dela traja v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot 4 ure, matere-delavke z otrokom do treh let starosti pa, če traja pot več kot 2 uri,
-
če pride z javnim prevoznim sredstvom na delo več kot 60 minut pred pričetkom dela, oziroma mora po zaključenem delu čakati na javni prevoz več kot 60 minut,
-
če je samohranilec z otrokom do 15 let starosti,
-
če ima otroka starega do treh let,
-
če gre za invalida II. in III. kategorije,
-
če gre za delavca, starejšega od 50 let.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
V primeru razporeditve iz kraja v kraj po drugi alinei tretjega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in iz dela z javnim prevoznim sredstvom.
Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata.