23. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do 7 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače v naslednjih primerih:
– lastna poroka 3 dni – poroka otroka 2 dni – ob rojstvu otroka 2 dni – ob smrti v ožji družini (staršev, zakonca, otrok ali drugih članov, ki so živeli z delavcem v skupnem gospodinjstvu) 3 dni – ob smrti staršev zakonca, starih staršev, brata ali sestre 1 dan – skrbnik pogreba 1 dan – ob selitvi v drug kraj 3 dni – ob selitvi v istem kraju 2 dni – pri vpoklicu k vojaškim vajam, ki trajajo 7 ali več dni 1 dan – ob elementarnih nesrečah, ki prizadenejo delavca do 5 dni – če sodeluje na kulturnih oziroma športnih prireditvah kot izvajalec 2 dni – za medicinsko programiran oddih, in sicer do 7 dni – za spremljanje otroka, starega do 10 let na klimatsko zdravljenje in s klimatskega okrevanja 2 dni
V primeru iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve delovnega procesa.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanje funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih. Delavcu v teh primerih pripada nadomestilo plače.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
-
strokovnega izpopolnjevanja, ki ni v interesu podjetja,
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege in varstva družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške,
-
v drugih primerih osebnih okoliščin, ko se po določilih te pogodbe delavcu ne more odobriti plačana odsotnost z dela.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.