9. člen
Obračunska enota
1. Obračunska enota, omenjena v dodatkih, je posebna pravica črpanja, kot jo je določil Mednarodni denarni sklad.
2. Vrednost nacionalne valute države članice, ki je članica Mednarodnega denarnega sklada, izražena v posebnih pravicah črpanja, se izračuna v skladu z načinom, ki ga uporablja Mednarodni denarni sklad pri svojem poslovanju in transakcijah.
3. Vrednost nacionalne valute države članice, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada, izražena v posebnih pravicah črpanja, se izračuna tako, kot določi ta država. Rezultat tega izračuna mora biti v državni valuti izražena realna vrednost, ki mora biti čim bližja tisti, ki bi jo dobili z uporabo načina iz drugega odstavka.
4. Za državo članico, ki ni članica Mednarodnega denarnega sklada in katere zakonodaja ne dovoljuje uporabe drugega ali tretjega odstavka tega člena, velja za obračunsko enoto, predvideno v dodatkih, da je enaka trem zlatim frankom. Zlati frank je določen kot 10/31 grama zlata čistote 0,900. Na podlagi zlatega franka preračunana vrednost mora izražati v nacionalni valuti realno vrednost, ki mora biti čim bližja tisti, ki bi jo dobili z uporabo načina iz drugega odstavka.
5. Države članice v treh mesecih po začetku veljavnosti konvencije in vsakič, ko pride do spremembe pri njihovem načinu obračunavanja ali vrednosti njihove nacionalne valute glede na obračunsko enoto, obvestijo generalnega sekretarja o svojem načinu izračuna v skladu s tretjim odstavkom ali o rezultatih pretvorbe v skladu s četrtim odstavkom. Generalni sekretar o tem obvesti države članice.
6. Znesek, izražen v obračunskih enotah, se pretvori v nacionalno valuto države, v kateri ima sedež pristojno sodišče. Pretvorba se opravi v skladu z vrednostjo ustrezne valute na dan sodnega sklepa ali na dan, za katerega se dogovorita stranki.