Za zagotavljanje varovanja, razvoja in predstavitve nesnovne kulturne dediščine na svojem ozemlju, si vsaka država pogodbenica prizadeva za:
(a)
sprejemanje splošne politike za predstavitev nesnovne kulturne dediščine v družbi in za vključevanje varovanja te dediščine v načrtovanje programov;
(b)
določitev ali ustanovitev enega ali več ustreznih teles za varovanje nesnovne kulturne dediščine na svojem ozemlju;
(c)
spodbujanje znanstvenih, tehničnih in umetnostnih raziskav ter raziskovalnih metodologij za učinkovito varovanje nesnovne kulturne dediščine, še zlasti ogrožene nesnovne kulturne dediščine;
(d)
sprejemanje ustreznih zakonskih, tehničnih, administrativnih in finančnih ukrepov za:
(i)
spodbujanje ustanavljanja ali krepitve izobraževalnih institucij na področju upravljanja z nesnovno kulturno dediščino in za prenos te dediščine prek forumov in okolij za predstavljanje ali izražanje te dediščine;
(ii)
zagotavljanje dostopa do nesnovne kulturne dediščine ob spoštovanju uveljavljenih praks pri dostopu do posameznih vidikov te dediščine;
(iii)
ustanavljanje institucij za dokumentiranje nesnovne kulturne dediščine in olajšanje dostopa do njih.