Vsaka država pogodbenica si z vsemi ustreznimi sredstvi prizadeva za:
(a)
zagotavljanje prepoznavanja, spoštovanja in izboljševanja nesnovne kulturne dediščine v družbi, še zlasti s/z:
(i)
programi izobraževanja, ozaveščanja in informiranja za splošno javnost in še zlasti mlade;
(ii)
posebnimi programi izobraževanja in usposabljanja znotraj ustreznih skupnosti in skupin;
(iii)
dejavnostmi za izboljšanje zmogljivosti varovanja nesnovne kulturne dediščine, še predvsem upravljanja in znanstvenih raziskav; in
(iv)
neformalnih načinov prenašanja znanja;
(b)
obveščanje javnosti o nevarnostih, ki pretijo tej dediščini, in o dejavnostih za izvajanje te konvencije;
(c)
spodbujanje izobraževanja za zaščito naravnih okolij in spominskih krajev, potrebnih za izražanje nesnovne kulturne dediščine.