Sklep o zavrnitvi pobud in nesprejemu ustavnih pritožb

2059. Sklep o zavrnitvi pobud in nesprejemu ustavnih pritožb

Številka: U-I-302/09-12

Up-1472/09-6
U-I-139/10-9
Up-748/10-6

Datum: 12. 5. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud in ustavnih pritožb družbe IZOTERM PLAMA, d. o. o., Podgrad, ki jo zastopa Dragan Sikirica, odvetnik v Sežani, in Sabine Zakrajšek, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 12. maja 2011

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrneta.

Ustavna pritožba družbe Izoterm Plama, d. o. o., zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 73/2009 z dne 22. 10. 2009 se ne sprejme.

Ustavna pritožba Sabine Zakrajšek zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 40/2010 z dne 18. 3. 2010 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2769/2009 z dne 4. 11. 2009 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2950/2006-II z dne 8. 4. 2009 se ne sprejme.

Družba Izoterm Plama, d. o. o. (v nadaljevanju prva pobudnica), vlaga ustavno pritožbo zoper sklep iz 2. točke izreka, s katerim je Vrhovno sodišče zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče naj bi se namreč v obrazložitvi sklepa le splošno sklicevalo na neobstoj pogojev za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne da bi svojo odločitev pojasnilo oziroma jo kakorkoli utemeljilo. Zgolj takšno splošno sklicevanje Vrhovnega sodišča na zakonsko določbo, ki ga predvideva drugi odstavek 367.c člena ZPP, naj bi kršilo pravico prve pobudnice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do poštenega obravnavanja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Slednja – sklicujoč se tudi na ustavnosodno presojo(1) – poudarja, da je dolžnost sodišča ustrezno obrazložiti svojo odločitev neposreden izraz pravice do izjavljanja, da je šele iz obrazložitve mogoče razbrati, ali se je sodišče z navedbami strank sploh ukvarjalo in ali je zagotovilo pošteno obravnavanje. Čeprav pravica do revizije ni ustavno zagotovljena, mora postopek z revizijo po mnenju prve pobudnice ustrezati zahtevam ustavnih procesnih jamstev – tudi zahtevi po obrazloženosti, kot to velja za vse pomembnejše procesne sklepe. Poleg tega naj bi bila odločitev, ki nima obrazložitve, tudi samovoljna, ker naj ne bi bilo jasno, na podlagi česa je sodišče odločilo. Ker prva pobudnica ocenjuje, da so zatrjevane kršitve človekovih pravic posledica uporabe drugega odstavka 367.c člena ZPP, je ta norma iz navedenih razlogov neskladna z 22. členom Ustave. Zato prva pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti.

Sabina Zakrajšek (v nadaljevanju druga pobudnica) vlaga ustavno pritožbo zoper sodbi Višjega in Okrožnega sodišča v Ljubljani, poleg tega pa z njo izpodbija tudi sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo. Ker se Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP v izpodbijanem sklepu zgolj splošno in nekonkretizirano sklicuje na neobstoj pogojev za dopustitev revizije, ne da bi pojasnilo, zakaj ti pogoji niso izpolnjeni, druga pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno skladnosti navedene določbe z Ustavo. V njej – smiselno enako kot prva pobudnica – zatrjuje neskladje z 22. členom Ustave z utemeljitvijo, da je ureditev nesprejemljiva z vidika pravic do izjavljanja in do poštenega sojenja. Stranki naj bi namreč onemogočala spoznati, ali se je sodišče z njenimi argumenti sploh seznanilo, in razumeti, zakaj so ji vrata na Vrhovno sodišče »zaloputnjena«. Da navedena jamstva vežejo tudi Vrhovno sodišče, naj bi med drugim izhajalo iz odločbe Ustavnega sodišča št. Up-373/97 z dne 22. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 19/01, in Odlus X, 108).