1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da uveljavi svojo pristojnost za kazniva dejanja, ki jih kot taka opredeli v skladu z obveznostmi na podlagi členov 2, 3 in 4, če:
a)
je bilo kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njenem ozemlju;
b)
je storilec kaznivega dejanja njen državljan ali uradnik;
c)
je bilo kaznivo dejanje storjeno zoper osebo iz člena 1 ali zoper člana katere od institucij Evropske skupnosti iz člena 4(1), ki je hkrati njen državljan;
d)
če je storilec kaznivega dejanja uradnik Skupnosti, ki dela za katero od institucij Evropske skupnosti ali organa, ustanovljenega v skladu s pogodbami o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ki ima sedež v tej državi članici.
2. Vsaka država članica lahko v obvestilu iz člena 13(2) izjavi, da ne bo uporabljala ali da bo uporabljala samo v določenih primerih ali pod določenimi pogoji eno ali več pravil glede pristojnosti iz odstavka 1(b), (c) in (d).