Zakon o ratifikaciji Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (MKKUES)

1. Države članice v svoji kazenskem pravu uporabljajo načelo ne bis in idem, po katerem se osebe, proti kateri je bil sodni postopek v določeni državi članici zaključen, ne more za ista dejanja sodno preganjati v drugi državi članici, pod pogojem, da je bila izrečena kazen tudi izvršena, da je v postopku izvrševanja ali je po pravu države, ki jo je izrekla, ni več mogoče izvršiti.

2. Država članica lahko v obvestilu iz člena 13(2) izjavi, da je odstavek 1 tega člena ne zavezuje v enem ali v več naslednjih primerih:

če so bila dejanja, za katera je bila izrečena sodba v tujini, v celoti ali deloma storjena na njenem ozemlju; v zadnjem primeru ta izjema ne velja, če so bila ta dejanja storjena deloma na ozemlju države članice, v kateri je bila izrečena sodba;

če dejanja, za katera je bila izrečena sodba v tujini, predstavljajo kaznivo dejanje zoper varnost ali druge enako temeljne interese te države članice;

če je dejanja, za katera je bila izrečena sodba v tujini, storil uradnik te države članice kot kršitev svojih uradnih dolžnosti.

3. Če država članica za ista dejanja uvede nadaljnji pregon osebe, zoper katero je bil sodni postopek v drugi članici že končan, se vsakršen odvzem prostosti v tej državi članici za ista dejanja všteje v izrečeno kazen. V obsegu, ki ga predvideva nacionalno pravo, se upoštevajo tudi kazenske sankcije, pri katerih prostost ni bila odvzeta, če so bile izvršene.

4. Izjeme, ki so predmet izjave iz odstavka 2, pa ne veljajo, če zadevna država članica v zvezi z istimi dejanji zaprosi drugo članico za kazenski pregon ali za izročitev osebe.

5. Ta člen ne vpliva na dvostranske ali večstranske sporazume, ki so jih s tem v zvezi sklenile države članice oziroma na morebitne izjave v zvezi s tem.