26. člen
Reševanje sporov
1. Sodišče sprejme ustrezne določbe za reševanje:
a)
sporov, ki izhajajo iz pogodb, in drugih sporov zasebnega prava, pri katerih je udeleženo sodišče;
b)
sporov, v katere je vpletena katera koli oseba iz tega sporazuma, ki na podlagi svojega uradnega položaja uživa imuniteto, razen če ji ta imuniteta ni bila odvzeta.
2. Vsi spori, ki izhajajo iz razlage ali uporabe tega sporazuma, se pošljejo v reševanje arbitražnemu sodišču, razen če se pogodbenice ne dogovorijo o drugačnem načinu reševanja. Če med sodiščem in državo pogodbenico nastane spor, ki v treh mesecih po zaprosilu, ki ga v ta namen pošlje ena od strank v sporu, ni rešen s posvetovanjem, pogajanjem ali z drugim dogovorjenim načinom reševanja, se na zaprosilo ene ali druge stranke pošlje v končno odločitev senatu treh arbitrov: enega izbere sodišče, drugega država pogodbenica, tretjega, ki predseduje senatu, pa izbereta prva dva arbitra. Če eni ali drugi stranki v sporu ne uspe imenovati arbitra v dveh mesecih, potem ko je arbitra imenovala druga stranka, ga imenuje generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Če se prvima dvema arbitroma v treh mesecih po njunem imenovanju ne uspe sporazumeti o imenovanju tretjega arbitra, ga na zaprosilo sodišča ali države pogodbenice izbere generalni sekretar Organizacije združenih narodov.