6. člen
Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi in njihova zaščita
1. Država pogodbenica v ustreznih primerih in v obsegu, kot ga dopušča njeno notranje pravo, varuje zasebnost in identiteto žrtev trgovine z ljudmi, kar med drugim vključuje tudi zaupnost pravnih postopkov za tako trgovino.
2. Država pogodbenica zagotovi, da njen pravni ali upravni sistem vsebuje ukrepe, ki žrtvam trgovine z ljudmi v ustreznih primerih zagotavljajo:
(a)
obveščanje o ustreznih sodnih in upravnih postopkih;
(b)
pomoč pri predstavitvi in obravnavi njihovih mnenj in težav na primerni stopnji kazenskih postopkov proti storilcem kaznivih dejanj na način, ki ne škoduje pravicam obrambe.
3. Država pogodbenica v ustreznih primerih in ob sodelovanju nevladnih organizacij in drugih oblik civilne družbe preuči ukrepe za zagotavljanje fizičnega, psihičnega okrevanja žrtev trgovine z ljudmi in njihove ponovne vključitve v družbo, zlasti pa o zagotovitvi:
(a)
ustrezne namestitve;
(b)
svetovanja in obveščanja zlasti o njihovih zakonitih pravicah v jeziku, ki ga žrtve trgovine z ljudmi razumejo;
(c)
zdravstvene, psihološke in materialne pomoči in
(d)
možnostih za zaposlitev, izobraževanje in usposabljanje.
4. Država pogodbenica pri izvajanju določb tega člena upošteva starost, spol in posebne potrebe žrtev trgovine z ljudmi, zlasti posebne potrebe otrok, vključno z ustrezno namestitvijo, izobraževanjem in oskrbo.
5. Država pogodbenica si prizadeva zagotoviti fizično varnost žrtev trgovine z ljudmi, ko so na njenem ozemlju.
6. Država pogodbenica zagotovi, da njen pravni red vsebuje ukrepe, ki žrtvam trgovine z ljudmi omogočajo pridobitev nadomestila za utrpljeno škodo.