1 Države članice zagotavljajo sprejemanje, predelavo, prevoz in vročanje pisemskih poštnih pošiljk.
2.1 prednostne pošiljke in navadne (neprednostne) do 2 kg;
2.2 pisma, dopisnice, tiskovine in mali paketi do 2 kg;
2.3 literatura za slepe in slabovidne do 7 kg;
2.4 posebne vreče s časopisi, revijami, knjigami in podobnimi tiskanimi
dokumenti za istega naslovnika na istem naslovu, imenovane M-vreče, do
30 kg.
3 Pisemske poštne pošiljke se v skladu s Pravilnikom o pisemski pošti razvrščajo po hitrosti predelave ali po vsebini.
4 Višje mejne vrednosti mase od vrednosti, navedenih v drugem odstavku, se lahko izbirno uporabljajo za določene kategorije pisemskih poštnih pošiljk v skladu s pogoji iz Pravilnika o pisemski pošti.
5 Države članice zagotavljajo prevzemanje, predelavo, prevoz in vročanje poštnih paketov do mase 20 kg v skladu z določbami Konvencije ali, pri paketih v odpravi in po dvostranskem sporazumu, z drugim sredstvom, bolj ugodnim za porabnika.
6 Mejne vrednosti mase, ki presegajo 20 kg, se uporabljajo izbirno za določene kategorije poštnih paketov v skladu z določbami Pravilnika o poštnih paketih.
7 Vsaka država, katere poštna uprava ne opravlja prevoza paketov, lahko uredi, da določbe konvencije izvajajo prevozne družbe. Obenem lahko to storitev omeji na pakete, ki izvirajo z območij ali so naslovljeni na območja, ki jih oskrbujejo te družbe.
8 Ne glede na določbe iz 5. točke države, ki pred 1. januarjem 2001 niso bile pogodbenice Sporazuma v zvezi s poštnimi paketi, niso zavezane k zagotavljanju storitve poštnih paketov.