9. člen
Spori med vlagateljem in pogodbenico
1. Kakršen koli spor v zvezi z naložbo med vlagateljem ene pogodbenice in drugo pogodbenico se, če je le mogoče, rešuje po mirni poti.
2. Vsaka pogodbenica s tem soglaša, da bo v spravni postopek ali arbitražo Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID), ki je bil ustanovljen v skladu z Washingtonsko konvencijo z dne 18. marca 1965 o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, predložila vsak spor, ki se ni rešil v šestih mesecih od datuma, ko ga je katera koli stranka sprožila. Če imata stranki v sporu različna mnenja o tem, ali je za rešitev spora primernejši spravni postopek ali arbitraža, ima pravico do izbire vlagatelj. Spor se prav tako lahko po izbiri vlagatelja predloži v reševanje z zavezujočo arbitražo ad hoc arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu v skladu z Arbitražnimi pravili Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).
3. Za namen tega člena in v skladu s točko b) drugega odstavka 25. člena omenjene Washingtonske konvencije se vsaka pravna oseba, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo ene pogodbenice in je bila pred nastankom spora pod nadzorom vlagatelja druge pogodbenice, obravnava kot pravna oseba druge pogodbenice.
Imenovanja v skladu z Arbitražnimi pravili UNCITRAL opravi predsednik, podpredsednik ali naslednji po funkciji najstarejši sodnik Meddržavnega sodišča, ki ni državljan ene od pogodbenic. Tretji član razsodišča ne sme biti državljan nobene pogodbenice.
4. Kakršna koli arbitraža po Arbitražnih pravilih UNCITRAL poteka v državi, ki je pogodbenica Konvencije Združenih narodov o priznavanju in uveljavljanju tujih arbitražnih odločb, podpisane v New Yorku 10. junija 1958.
5. S pristankom obeh pogodbenic iz drugega odstavka in z vlagateljevo predložitvijo spora v skladu z omenjenimi odstavki so izpolnjene zahteve:
a)
II. poglavja Washingtonske konvencije (pristojnost centra) in dodatnih predpisov za pisno soglasje strank v sporu;
b)
1. člena Arbitražnih pravil UNCITRAL za pisni dogovor pogodbenih strank o predložitvi spora v arbitražo in
c)
2. člena Konvencije Združenih narodov o priznavanju in uveljavljanju tujih arbitražnih odločb, podpisane v New Yorku 10. junija 1958, za “pisni dogovor“.
6. Vsaka arbitražna odločba, izdana v skladu s tem členom, je dokončna in zavezujoča za obe stranki v sporu. Vsaka pogodbenica nemudoma uveljavi določbe takšne odločbe in poskrbi za njeno izvršitev na svojem ozemlju.
7. V nobenem postopku, v katerem se obravnava spor o naložbi, pogodbenica niti v svojo obrambo niti z namenom vložitve protizahtevka ali zahtevka po poravnavi ali iz kakršnega koli drugega razloga ne bo uveljavljala, da je bila odškodnina ali drugo nadomestilo za vso ali del domnevne škode prejeto na podlagi zavarovalne ali jamstvene pogodbe, pri čemer si pogodbenici zagotavljata, da se lahko zahteva dokazilo, da stranka, ki plača odškodnino soglaša s tem, da vlagatelj uveljavlja pravico do odškodnine.