Nepremičnina sme biti za zavarovanje neke terjatve obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka); ta je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki na njej nimajo hipoteke, in pred upniki, ki so si pridobili hipoteko na njej za njim, in sicer ne glede na to, če se je lastnik obremenjene nepremičnine spremenil.
Hipoteka sega na vso nepremičnino, na njene plodove, dokler niso ločeni od nje, kot tudi na druge njene sestavne dele in pritikline.
Za zavarovanje iste terjatve je mogoča hipoteka na več nepremičninah (skupna hipoteka).
Zastavljena nepremičnina v celoti varuje upnikovo terjatev do njene popolne poravnave, ne glede na kasnejšo delitev nepremičnin (nedeljivost hipoteke).