Obveznosti sprejema po 2. členu ni v primeru:
a)
državljanov tretjih držav, ki imajo skupno državno mejo s pogodbenico prosilko;
b)
državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so ob vstopu imele veljavni vizum za vstop ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala pogodbenica prosilka, ali pa so po vstopu pridobile dovoljenje za prebivanje v tej državi;
c)
državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki na dan prejema zahteve za sprejem več kot 12 mesecev prebivajo na državnem območju pogodbenice prosilke, razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena pogodbenica;
d)
državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka s pravnomočno odločbo priznala status begunca na podlagi določb Konvencije o statusu beguncev, sestavljene v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s Protokolom o statusu beguncev, sestavljenim v New Yorku 31. januarja 1967, ali status osebe brez državljanstva na podlagi Konvencije o pravnem položaju oseb brez državljanstva, sestavljene v New Yorku 28. septembra 1954;
e)
državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere je pogodbenica prosilka začela postopek za priznanje statusa begunca, do sprejetja dokončne odločitve;
f)
državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so zapustile državno območje zaprošene pogodbenice in so prišle na državno območje pogodbenice prosilke z državnega območja tretje države, v katero pogodbenica prosilka lahko vrne te osebe po mednarodnem sporazumu o izročitvi in sprejemu.