1. Slovenski državljani, za katere je neposredno pred nastopom invalidnosti veljala obveznost plačevanja prispevkov v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje, so deležni rehabilitacijskih ukrepov, dokler bivajo v Švici. Smiselno se uporablja črka a) 14. člena.
2. Slovenski državljani, za katere ob nastopu invalidnosti ne velja obveznost plačevanja prispevkov v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje, so pa tam zavarovani, so deležni rehabilitacijskih ukrepov, dokler imajo stalno prebivališče v Švici, če so neposredno pred nastopom invalidnosti najmanj eno leto neprekinjeno bivali v Švici. Mladoletni otroci imajo pravico do takih ukrepov tudi, če imajo v Švici stalno prebivališče in so bili tam rojeni kot invalidi ali so po rojstvu tam neprekinjeno bivali.
3. V Švici živeči slovenski državljani, ki zapustijo Švico za čas, ki ni daljši od treh mesecev, s tem ne prekinejo trajanja svojega stalnega prebivanja v Švici v smislu drugega odstavka.
4. Otroci, ki so bili v Sloveniji rojeni kot invalidi in katerih mati je pred rojstvom skupno največ dva meseca bivala v Sloveniji, so izenačeni z invalidnimi otroki, rojenimi v Švici. V primeru prirojene okvare prevzame švicarsko invalidsko zavarovanje stroške, ki so v Sloveniji nastali prve tri mesece po rojstvu takih otrok, in sicer v enakem obsegu, kot bi jih krilo, če bi jih moralo priznati v Švici. Prvi in drugi stavek veljata smiselno za otroke, ki so bili rojeni kot invalidi zunaj ozemlja držav pogodbenic; švicarsko invalidsko zavarovanje prevzame tam nastale stroške samo, če je treba ukrepe zaradi stanja otroka izvesti takoj.