14. člen
Obseg žlahtniteljske pravice
(1)
/Dejanja v zvezi s semenskim materialom/ (a) Ob upoštevanju 15. in 16. člena je potrebno pooblastilo žlahtnitelja za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:
(i) pridelovanje ali razmnoževanje,
(ii) priprava zaradi razmnoževanja,
(iii) dajanje naprodaj,
(iv) prodajanje ali drugo trženje,
(v) izvoz,
(vi) uvoz,
(vii) skladiščenje za katerega koli od namenov, omenjenih v (i) do (vi).
(b)
Žlahtnitelj lahko za svoje pooblastilo postavi pogoje in omejitve.
(2)
/Dejanja v zvezi s pridelkom/ Ob upoštevanju 15. in 16. člena je potrebno pooblastilo žlahtnitelja za dejanja iz pododstavka (a) od (i) do (vii) prvega odstavka v zvezi s pridelkom, vključno s celimi rastlinami in deli rastlin, pridobljenimi z nepooblaščeno uporabo semenskega materiala zavarovane sorte, razen če je imel žlahtnitelj primerno priložnost za uresničevanje svoje pravice glede omenjenega semenskega materiala.
(3)
/Dejanja v zvezi z določenimi izdelki/ Vsaka pogodbenica lahko določi, da je ob upoštevanju 15. in 16. člena potrebno pooblastilo žlahtnitelja za dejanja iz pododstavka (a) od (i) do (vii) prvega odstavka v zvezi z izdelki, narejenimi z nepooblaščeno uporabo omenjenega pridelka neposredno iz pridelka zavarovane sorte, ki spada pod določbe drugega odstavka, razen če je imel žlahtnitelj primerno priložnost za uresničitev svoje pravice glede omenjenega pridelka.
(4)
/Možna dodatna dejanja/ Vsaka pogodbenica lahko določi, da je ob upoštevanju 15. in 16. člena za dejanja, ki niso opisana v pododstavku (a) od (i) do (vii) prvega odstavka, potrebno pooblastilo žlahtnitelja.
(5)
/Izpeljane sorte in določene druge sorte/ (a) Določbe od prvega do četrtega odstavka se uporabljajo tudi za:
(i) sorte, ki so izpeljane iz zavarovane sorte, če zavarovana sorta ni sama izpeljana sorta,
(ii) sorte, ki se jasno ne razlikujejo od zavarovane sorte v skladu s 7. členom, in
(iii) sorte, katerih vzgoja zahteva ponavljajočo se uporabo zavarovane sorte.
(b)
Za namen pododstavka (a) (i) se sorta šteje za izpeljano iz druge sorte (“izvirne sorte“), če
(i) je pretežno izpeljana iz izvirne sorte ali sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte, pri čemer so ohranjene izražene bistvene lastnosti, ki izhajajo iz genotipa ali kombinacije genotipov izvirne sorte,
(ii) se jasno razlikuje od izvirne sorte in
(iii) je razen razlik, ki so posledica izpeljevanja, usklajena z izvirno sorto v izraženih bistvenih lastnostih, ki izhajajo iz genotipa ali kombinacije genotipov izvirne sorte.
(c)
Izpeljane sorte lahko na primer dobimo z izbiro naravnega ali umetnega mutanta ali somaklonskega različka, izbiro različka v sestavi rastlin izvirne sorte, povratnim križanjem ali s transformacijo s pomočjo genskega inženiringa.