Imetniki živali zavarovanih vrst so dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe spustiti na prostost vse tiste zdrave živali, ki so sposobne preživeti v naravi.
Imetniki živali zavarovanih vrst, ki jih ni mogoče spustiti na prostost, so dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi uredbe zaprositi za izjemno dovoljenje za zadrževanje teh živali v ujetništvu.
O izdaji dovoljenja odloči upravni organ, pristojen na podlagi 6. člena te uredbe, na podlagi vloge imetnika živali zavarovane vrste, ki mora vsebovati predvsem naslednje podatke:
1.
ime, priimek, naslov in poklic imetnika živali;
2.
vrsta in število primerkov vrste živali v ujetništvu;
3.
razlogi za zadrževanje v ujetništvu, opis zdravstvenega stanja živali;
4.
življenjski pogoji živali v ujetništvu.
V primeru, da imetnik živali ne izpolnjuje minimalnih prostorskih, higienskih in drugih pogojev za izdajo izjemnega dovoljenja, se odredi oddaja živali v azil.