26. člen
(vračilo štipendije)
Štipendist, ki je izgubil pravico do prejemanja štipendije iz razlogov, navedenih v 25. členu tega Pravilnika, mora vrniti revalorizirano vrednost prejetih štipendij.
Načini in roki vračila štipendije in obresti se opredelijo s sporazumom o vračilu štipendije, ki ga skleneta štipenditor in štipendist oziroma (v primeru tripartitne pogodbe) štipenditor, štipendist in delodajalec. V primeru, da štipendist na določila sporazuma ne pristane oziroma jih ne upošteva, se dolžni znesek izterja po sodni poti.
Če štipendist štipenditorju ne vrne dolgovanega zneska v predpisanem roku, je dolžan poleg osnovnega zneska plačati tudi zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vračila dolgovanega zneska do dneva vračila sredstev štipenditorju.
Štipenditor lahko s soglasjem delodajalca na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
Štipendist ni dolžan vrniti štipendije, v kolikor so nastopili utemeljeni razlogi, ki so vplivali na opustitev izobraževanja. Med te razloge se štejejo predvsem dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije štipendista, njegovih staršev oziroma vzdrževalcev ali otrok ter smrt staršev ali vzdrževalcev štipendistove družine oziroma drugi utemeljeni in dokazljivi razlogi, ki so vplivali na opustitev izobraževanja štipendista.