(1)
Stranke so praviloma lahko navzoče pri vseh preiskovalnih dejanjih, ki jih opravlja določeni sodnik oziroma inšpekcijski organ (92. člen).
(2)
Tožilec in zagovornik sta lahko navzoča pri zaslišanju predstavnika obdolžene pravne osebe in obdolžene odgovorne osebe.
(3)
Tožilec, oškodovanec, predstavnik obdolžene pravne osebe, obdolžena odgovorna oseba in zagovornik so lahko navzoči pri ogledu in pri zaslišanju izvedencev.
(4)
Pri zaslišanju prič so lahko navzoči tožilec, predstavnik obdolžene pravne osebe, obdolžena odgovorna oseba in zagovornik, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo, če sodnik spozna, da je to smotrno, ali če katera izmed strank zahteva, da hoče biti navzoča pri zaslišanju. Oškodovanec sme biti navzoč pri zaslišanju priče le, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo.
(5)
Določeni sodnik oziroma inšpekcijski organ, ki opravlja preiskovalno dejanje, mora na primeren način obvestiti tožilca, oškodovanca, obdolženca in zagovornika, kdaj in kje bo preiskovalno dejanje, pri katerem so lahko navzoči, razen če bi bilo nevarno odlašati. Če ima obdolžena pravna oseba ali obdolžena odgovorna oseba zagovornika, obvesti sodnik namesto obdolženca praviloma le zagovornika.
(6)
Če oseba, kateri je bilo poslano obvestilo o preiskovalnem dejanju, ne pride, se dejanje lahko opravi tudi v njeni nenavzočnosti.
(7)
Za razjasnitev posameznih tehničnih ali drugih strokovnih vprašanj, ki nastajajo v zvezi s pridobljenimi dokazi ali pri zasliševanju obdolžene odgovorne osebe ali predstavnika obdolžene pravne osebe oziroma pri drugih preiskovalnih dejanjih, sme določeni sodnik poklicati strokovnjaka, da mu daje o takih vprašanjih potrebna obvestila. Če so stranke navzoče, lahko zahtevajo, da jim da strokovnjak natančnejša pojasnila. Če je potrebno, lahko zahteva določeni sodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda.