(1)
Na izrecno zahtevo se sme oseba začasno pripreti, preden pogodbenica prejme prošnjo za izročitev, če se pristojni sodni organ prosilke sklicuje na nalog o priporu ali na pravnomočno sodbo in napove prošnjo za izročitev. Ta izrecna zahteva se lahko pošlje po pošti, s telegramom ali po kateremkoli sredstvu pisnega občevanja.
(2)
O tem, da je priprla osebo skladno s prejšnjim odstavkom, mora zaprošena država nemudoma obvestiti državo prosilko.
(3)
Država pogodbenica, obveščena po drugem odstavku tega člena, mora najpozneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila o priporu sporočiti, ali bo vložila prošnjo za izročitev. Prošnjo za izročitev mora poslati v tridesetih dneh od dneva, ko je sporočila, da bo zahtevala izročitev.
(4)
Pripor se odpravi, če v roku iz tretjega odstavka tega člena država pogodbenica, na katere ozemlju je oseba priprta, ne prejme prošnje za izročitev.
(5)
Stroške, ki so nastali zaradi neupravičenega pripora v smislu tega člena, regresira država prosilka na zahtevo zaprošene države.