Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline

Zaradi izvajanja ureditev, načrtovanih s to uredbo, se vodni režim, vključno z režimom odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Prav tako ne sme biti ogrožena stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč ter onemogočena obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

Posegi v struge, brežine in priobalna zemljišča reke Krke in njenih pritokov se lahko izvajajo le v obsegu, določenem s to uredbo. Zasipavanje na območju vodnih in priobalnih zemljišč ter na območju poplav ni dovoljeno.

Zaradi ureditvenih posegov se pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost ne smejo bistveno spremeniti.

Na odsekih, na katerih trase načrtovanih cest ali infrastrukturnih vodov potekajo vzporedno z vodotokom po priobalnem zemljišču, se izvedejo ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se ne poslabša stabilnost brežin vodotokov.

Brežine vkopov in nasipov ter druge površine, na katerih bodo tla zaradi gradnje uničena ali poškodovana, se utrdijo in protierozijsko zaščitijo.

Odvodnjavanje cestišč se uredi tako, da se v strugo reke Krke in pritokov ter v ponikalnice spušča le čista oziroma ustrezno prečiščena padavinska voda tako, da ne vsebuje nevarnih in škodljivih snovi. Na sistem odvodnjavanja se ne priključi noben iztok sanitarno-fekalne ali druge onesnažene (tehnološke) vode. V zadrževalnikih padavinske odpadne vode se za čiščenje vode uporabljajo koalescentni lovilniki olj.

Iztočni objekt iz zadrževalnih bazenov ne sme segati v pretočni profil vodotoka in mora biti oblikovan v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko) s koto dna iztoka na spodnjem delu brežine. Na območju izpusta se zagotovi ureditev struge vodotoka, s katero se zagotovi protierozijska zaščita.

Na območjih načrtovanih zasutij s presežki izkopanega zemeljskega materiala in na območjih sanacije vrtač se preprečita spiranje in odnašanje vnesenega materiala po kraških odvodnikih do podzemne vode in vodnega vira. V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati material, iz katerega bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile podzemno vodo.

Med gradnjo se material ne odlaga v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja. Morebitna začasna odlagališča materiala se uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda.

Med gradnjo se preprečijo kakršno koli onesnaženje vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemljine, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dovoljeno.

Na celotnem območju gradbišča se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadne vode, odpadkov in drugega onesnaženega materiala, ki lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih snovi ter jih je treba preiskati in določiti način ukrepanja.

Če bo oskrba prevoznih sredstev in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, se te uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadne ali izcedne vode v tla. Ploščad za pretakanje goriva in pranje vozil oziroma gradbenih strojev mora biti izvedena kot neprepustna skleda, tako da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva oziroma vode za pranje.

Izvajalci in vzdrževalci hitre ceste, zahodne obvoznice in povezovalnih cest morajo imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob morebitnem razlitju onesnaževal (gorivo, olje in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno za čas gradnje in čas obratovanja hitre ceste, zahodne obvoznice in povezovalnih cest. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, načrtovane ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor mesta za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.

Če se na podlagi hidrogeoloških preiskav, ki se izvajajo v času priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pokaže, da napajalno zaledje vodnega vira Težka voda zajema tudi prostorske ureditve, ki se urejajo s tem državnim prostorskim načrtom, se za vodni vir Težka voda izdela analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode. Če analiza tveganja pokaže čezmerno obremenjenost vodnega vira glede na referenčno stanje, se v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja določijo ustrezni dodatni ukrepi za zaščito podzemne vode, njihova učinkovitost pa se dokaže tudi v analizi tveganja ter z izvajanjem monitoringa in zgraditvijo piezometrov dolvodno od gradbišča, s tem pa se zagotovijo tudi ustrezni dodatni ukrepi skladno z izsledki analize.

Ob začetku izvajanja gradbenih del se o tem obvesti izvajalec javne službe urejanja voda.