Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline

Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev.

Posegi v območja Nature 2000 so:

SCI Krka: premostitve vodotokov se načrtujejo z izvedbo podpor, ki so od zgornjega roba brežin odmaknjene vsaj za 10 m. Krka se premosti z največ dvema podporama v strugi. Brežine Krke se ohranjajo, kjer pa to ni mogoče, se sonaravno uredijo tako, da je omogočena rast vodnega in obvodnega rastlinja;

SCI Bela krajina: posegi na suhih travnikih in gozdovih z jasami se omejijo na najmanjši mogoč obseg. Kvalifikacijski habitatni tipi se ne uporabljajo za zasutja, parkirišča za gradbene stroje, na njih se ne postavljajo začasni objekti za potrebe gradnje. Uporabijo se le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe (npr. halogenska svetila). Svetila se opremijo s senzorjem oziroma s funkcijo samodejnega vklopa in izklopa. Enako velja za osvetljevanje vhodov v predor med obratovanjem ceste;

SCI Gorjanci - Radoha: zagotovijo se čim manjši poseg v gozdne površine, ureditev in vzdrževanje gozdnih robov, ukrepi za preprečevanje svetlobnega onesnaženja in varovalne ograje kot ukrepi za preprečevanje dostopa rjavemu medvedu in risu na cestišče. Območje se ne uporablja za zasutja, parkirišča za gradbene stroje, na njem se ne postavljajo začasni objekti za potrebe gradnje.

Posegi v naravne vrednote so:

za preprečitev negativnih vplivov na naravni spomenik Rupa na Brodu se ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v okviru geološke študije pridobijo natančnejši podatki o podzemnih rovih in nivoju podzemne vode;

potoki, ki so opredeljeni kot naravne vrednote (Bršljinski potok, Petelinec, Težka voda, Šajser), se premostijo z objekti brez podpor v strugi. Podpore se postavijo zunaj vodnega zemljišča. Morebitna protierozijska zaščita se izvede čim bolj sonaravno, tako da se dopusti razrast drevnine na utrjenih površinah. Med gradnjo se obrežna zarast čim bolj ohranja. Po posegu se poškodovana zarast nadomesti z avtohtonimi rastlinskimi vrstami;

z načrtovanimi ureditvami se ne posega v naravno vrednoto Napoleonova vrba, omogoči pa se dostop do nje.

Za prehajanje živali se na hitri cesti uredita podvoza 3-14 in 3-16, na zahodni obvoznici pa podvoza Z3-03 in Z3-07 najmanj širine 15 m. Načrtovani objekti za prehajanje živali pod cesto se izvedejo s prostim vhodom in z najmanjšim mogočim deležem umetne osvetlitve ali brez nje. Na delih ceste okrog predora in nad njim ter v bližini objektov, urejenih za prehajanje živali, se varovalna ograja priredi, njen potek pa se načrtuje tako, da bo živali usmerjala proti prehodu. Na zahodni obvoznici se na odsekih, ki potekajo skozi gozd in čez kmetijske površine, možnost naleta divjadi na cestišče omeji z opozorilnimi znaki za zmanjšano hitrost vožnje.

Potek varovalne ograje, načrtovane obojestransko ob hitri cesti, in njena višina, ki je najmanj 2,2 m, morata biti prilagojena razmeram na terenu in debelini snežne odeje. Na območju Gorjancev se namestijo tudi odvračala za preprečitev dostopa prostoživečih živali z vseh priključnih in povezovalnih cest na traso hitre ceste. Na odseku od Črmošnjic do vstopnega portala v predor Gorjance ter na odseku od izstopnega portala iz predora do konca trase se namesti električna ograja. Vzdolž varovalne ograje se namesti električni pastir z dodatnima žicama, prva na višini 50 cm od tal in druga nad mrežo. Varovalna ograja in odvračala se redno pregledujejo in vzdržujejo.

Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov oblikujeta tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje tal ter odprava poškodb rastja se izvedejo takoj po končanih delih. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi vrstami rastlin, ki se po končani gradnji redno vzdržujejo. Za zasaditev se na gozdnih območjih in ob vodotokih uporabljajo vrste, ki ustrezajo avtohtonim gozdnim združbam in sestavi obvodne zarasti.

Območja pod viadukti, ki se ob gradnji razgalijo, se takoj po končanih delih zasadijo z avtohtono zarastjo kot kritje živalim ob prehodu. Vsi mogoči prehodi za živali se redno vzdržujejo. Območje pod mostovi, viadukti in podhodi v odprti krajini ne smejo biti površine za shranjevanje gradbene opreme in strojev, kmetijskih strojev in drugih vozil, prav tako pod mostom, viaduktom in podhodom ne smejo biti nameščene ograje ali ovire, ki bi preprečevale prehod živali.

Za osvetljevanje cestišč in portalov predora se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, da se povzroči čim manjše svetlobno onesnaženje. Cestne svetilke se usmerijo samo na cestišče, ne pa tudi v okoliške habitate.

Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev. Zagotovi se kar najmanjši poseg na varovana območja narave ter na gozdne površine, reko Krko in pritoke. V Škrjanški potok se omeji z varovalno ograjo; med gradnjo mostu čez Krko se vanj ne posega.

Rastje se odstrani le na območju načrtovanih ureditev in na mestih, na katerih bi zarast lahko neposredno ovirala opravljanje del. Manipulativne površine za gradbene stroje, odlagališča in skladišča materiala in nevarnih snovi se uredijo zunaj območja vrednejših habitatnih tipov. Gradbeni odpadki se ne odlagajo v naravno okolje.

Pri zemeljskih delih se izvajajo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih vrst steblik, predvsem odstranitev delov takih rastlin ali odstranitev zemljine z deli rastlin in odvoz na odlagališče odpadkov.

Na mestih prestavitve in urejanja struge Škrjanškega potoka se predvidena dela opravijo tako, da bodo omogočila preživetje vrst, ki tam živijo. Dela v vodotokih se opravijo po načelih sonaravnega urejanja voda, dno se oblikuje neporavnano z vmesnimi prostori med posameznimi skalami, podobno kot je to v naravi. Brežine se zasadijo z avtohtono obvodno zarastjo.

Kjer se ureditve, načrtovane s to uredbo, približajo vodnim površinam reke Krke in pritokov, se vsa dela opravijo tako, da čim manj ogrožajo zarast, ribje vrste in druge organizme, ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. Vsaj sedem dni pred začetkom opravljanja del na vodotokih je treba obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje. Po potrebi se izvedeta intervencijski izlov rib in njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka. Med gradnjo se prepreči nastanek neprekinjene kalnosti.

Med gradnjo predora Gorjanci se izvede geološko kartiranje.

Ob nepredvidenem odprtju jame se obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki bo jamo pregledala in dala navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.

Glede časovne dinamike izvajanja posegov v naravo se upošteva 45. člen te uredbe, ki določa pogoje za organizacijo gradbišča.

Za zagotavljanje varstva narave se smiselno uporabljajo tudi 37., 38. in 39. člen te uredbe, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč in tal ter gozdnih zemljišč in varstvo voda.