12. člen
(certifikat)
(1)
Certifikat poleg podatkov iz drugega odstavka 16. člena Uredbe 1850/06/ES vsebuje naslednje podatke:
1.
število tovorkov v pošiljki,
2.
identifikacijsko številko posameznega tovorka,
3.
neto oziroma bruto maso posameznega tovorka v pošiljki,
4.
skupno neto oziroma bruto maso pošiljke,
5.
žig in podpis pooblaščene organizacije,
6.
datum vzorčenja,
7.
ime »Štajerski hmelj«, s pripadajočimi logotipi, ki ga lahko uporabljajo le nosilci z veljavnim certifikatom, ki jim ga je izdala, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil z zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo, zajamčeno tradicionalno posebnostjo in označbo višje kakovosti.
(2)
Na certifikatu je namesto podatka o sorti lahko naveden sinonim ali kratica sorte hmelja iz uradnega seznama IHGC, pri sortah v preizkušanju pa žlahtniteljeva oznaka ali predlog imena sorte.
(3)
Obliko certifikata določi pooblaščena organizacija. Certifikat se izda na varovanem papirju v dveh izvodih. En izvod obdrži pooblaščena organizacija in enega naročnik certificiranja.
(4)
Če se pošiljka hmelja istega naročnika vključi v postopek naknadnega certificiranja, ki bo potekalo na istem centru kot prvo certificiranje in certificirana pošiljka hmelja ni zapustila centra se certifikat ne izda, ampak se izda samo tehtalni list. V tem primeru center nosilcu da v podpis izjavo, da se nosilec strinja s prejemom samo tehtalnega lista, katero podpišeta center in nosilec. Po en izvod te izjave prejmeta nosilec in center.
(5)
Za hmelj, ki ne doseže minimalnih tržnih zahtev in zanj pooblaščena organizacija ne izda certifikata, pooblaščena organizacija na vlogo nosilca izda pisno potrdilo, da je bil hmelj pridelan v Republiki Sloveniji, vendar ne izpolnjuje minimalnih tržnih zahtev in zato ni prejel certifikata.