(1)
V proračunu organizacije morajo biti prihodki in odhodki organizacije in unij, ki jih upravlja, prikazani pošteno in pregledno.
(2)
Proračun se financira:
(i)
s prispevki držav članic;
(ii)
s pristojbinami in plačili za storitve, ki jih opravi Mednarodni urad;
(iii)
s prodajo publikacij Mednarodnega urada in drugih pravic v zvezi z njimi;
(iv)
z darili, volili in subvencijami, ki jih dobiva organizacija;
(v)
z najemninami, obrestmi in raznimi drugimi dohodki organizacije.
(3)
(a) Da bi se odmeril prispevek za proračun, je vsaka država članica te konvencije razvrščena v določen razred in plačuje letni prispevek na podlagi števila enot, dodeljenih temu razredu.
(b)
Število razredov, ki se uporabljajo za države unije, in enot za vsak razred določi generalna skupščina na skupnem zasedanju s skupščinami drugih unij, katerih ustanovne pogodbe predvidevajo plačilo prispevka.
(c)
Ob upoštevanju vseh pogojev v zvezi z razvrstitvijo v razrede vsaka država, (i) ko postane pogodbenica te konvencije ali (ii) ko postane članica unije, v kateri je predvideno plačilo prispevka, odvisno od tega, kaj je prej, navede razred, v katerega želi biti razvrščena. Razred lahko spremeni ob upoštevanju vseh pogojev v zvezi z razvrstitvijo v razrede. Če izbere nižjega, mora o tem obvestiti generalno skupščino na kakšnem njenem rednem zasedanju. Sprememba začne veljati z začetkom koledarskega leta, ki sledi omenjenemu zasedanju.
(d)
Letni prispevek vsake države sestavlja znesek, ki je v takem razmerju do vsote prispevkov vseh držav v proračun, kot je število njenih enot do skupnega števila enot vseh držav, ki plačujejo prispevek.
(e)
Prispevki zapadejo v plačilo vsako leto 1. januarja.
(f)
Če proračun ni sprejet pred začetkom novega finančnega leta, se veljavnost proračuna za preteklo leto podaljša, kot to določa finančni pravilnik.
(4)
Država članica te konvencije, ki je v zamudi s plačilom svojega prispevka, ne more uveljaviti glasovalne pravice v nobenem organu organizacije, katerega članica je, če je njen zaostanek enak znesku prispevkov, ki jih dolguje za dve pretekli leti, ali večji od njega. Zadevni državi pa se sme dovoliti, da dalje uveljavlja svojo glasovalno pravico v omenjenem organu, če meni, da so zamudo povzročile izjemne in neizbežne okoliščine.
(5)
Organizacija sme z dovoljenjem koordinacijskega odbora sprejemati darila, volila in subvencije, ki jih dajejo neposredno vlade, javne ali zasebne ustanove, društva ali posamezniki.
(6)
(a) Organizacija razpolaga z obratnim skladom, ki se oblikuje z enkratnim vplačilom unij in vsake države članice te konvencije, ki ni članica neke unije. Če postane sklad nezadosten, se odloči o njegovem povečanju.
(b)
O znesku enkratnega vplačila unije in njenem morebitnem deležu pri vsakem povečanju odloči njena skupščina.
(c)
Znesek enkratnega vplačila vsake države članice te konvencije, ki ni članica neke unije, ter njen delež pri vsakem povečanju sta sorazmerna njenemu prispevku za leto, v katerem je bil sklad konstituiran ali je bilo odločeno o povečanju. O sorazmerju in načinu vplačila določi generalna skupščina na predlog generalnega direktorja in po zaslišanju koordinacijskega odbora.
(7)
(a) Sporazum o sedežu, sklenjen z državo, na ozemlju katere ima organizacija sedež, mora določati, da ta država daje posojila, kadar ni dovolj obratnih sredstev. Znesek tega posojila in pogoji, pod katerimi se dajejo, določajo posebni sporazumi med tako državo in organizacijo. Dokler je taka država dolžna dajati posojila, ima po uradni dolžnosti eno mesto v koordinacijskem odboru.
(b)
Država iz pododstavka (a) in organizacija imata pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost dajanja posojil. Odpoved začne veljati tri leta po koncu leta, v katerem je bilo dano uradno obvestilo..
(8)
Račune pregleda ena ali več držav članic ali zunanji revizorji, kot predpisuje finančni pravilnik. Z njihovim soglasjem jih določi generalna skupščina.