8. člen
REŠEVANJE SPOROV MED VLAGATELJEM IN POGODBENICO
1. Vsak spor, ki bi nastal med pogodbenico in vlagateljem druge pogodbenice v zvezi s kako naložbo, je treba, če je le mogoče, rešiti prijateljsko.
2. Če spora ni mogoče rešiti prijateljsko ali drugače v treh mesecih od datuma pisnega obvestila o njegovem obstoju, lahko vlagatelj predloži spor Mednarodnemu centru za poravnavo sporov v zvezi z naložbami (v nadaljevanju “Center”) v reševanje s poravnavo ali zavezujočo arbitražo v skladu s Konvencijo o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav (v nadaljevanju “Konvencija”), sprejeto v Washingtonu 18. marca 1965.
3. Vsaka pogodbenica s tem pristaja, da bo predložila Mednarodnemu centru za poravnavo sporov v zvezi z naložbami (v nadaljevanju “Center”) v reševanje s poravnavo oziroma arbitražo v skladu s Konvencijo vsakršen pravni spor, ki bi nastal med to pogodbenico in kakim vlagateljem druge pogodbenice v zvezi z naložbo slednje na ozemlju prve.
4. Pravna oseba, ki je registrirana ali ustanovljena v skladu z veljavno zakonodajo na ozemlju ene pogodbenice in v kateri je pred nastankom takega spora večina delnic v lasti državljanov ali družb druge pogodbenice, bo v skladu s členom 25 (2) (b) Konvencije za potrebe Konvencije obravnavana kot družba druge pogodbenice.
5. Pogodbenica, ki je vpletena v spor v zvezi s kako naložbo, ne bo pri nobenem postopku ali izvršbi razsodbe kot ugovor navajala dejstva, da je ali bo vpleteni vlagatelj prejel na podlagi kake zavarovalne pogodbe odškodnino za celotno svojo zatrjevano izgubo ali njen del.
6. Nobena pogodbenica ne bo skušala reševati po diplomatski poti nobenega spora, ki je bil predložen Centru, razen če:
(a)
generalni sekretar Centra ali komisija za poravnavo ali arbitražno sodišče, ki ga ta ustanovi, ne odloči, da spor ni v pristojnosti Centra;
(b)
ali če se druga pogodbenica ne podredi razsodbi arbitražnega sodišča oziroma le-te ne izpolni.