31. člen
(večje pomanjkljivosti ali neskladnosti in roki za njihovo odpravo)
(1)
Večje pomanjkljivosti ali neskladnosti so:
1.
neizpolnjevanje določb ZViS-1;
2.
neizpolnjevanje standardov kakovosti iz teh meril;
3.
sistemske pomanjkljivosti v okviru enega ali več standardov kakovosti iz teh meril, ki zaviralno vplivajo na kakovost visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa.
(2)
Mednje spadajo predvsem:
1.
Delovanje visokošolskega zavoda:
-
neustrezno razvijanje in opravljanje izobraževalne, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti na področjih in v disciplinah, za katera je visokošolski zavod akreditiran ali s katerih ima akreditirane študijske programe;
-
neustrezni viri za praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju (materialni in kadrovski), kadar je to obvezni del študija;
-
notranja organiziranost visokošolskega zavoda ne zagotavlja uresničevanja pravic in obveznosti vseh deležnikov;
-
onemogočanje delovanja ali razvijanja notranjega sistema kakovosti, kulture kakovosti in sklenitve kroga kakovosti;
-
sistem kakovosti krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila ni vzpostavljen ali ni kakovosten, učinkovit, pregleden;
-
sistem kakovosti oblikovanja, sprejemanja, posodabljanja in prenehanja veljavnosti študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih univerza sprejema sama, ni primeren;
-
neustrezno zagotavljanje pravic iz 14. člena ZViS-1.
2.
Kadri:
-
znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo visokošolskih učiteljev ni povezano s področjem predmetov v študijskih programih, katerih nosilci so;
-
neizpolnjevanje minimalnih raziskovalnih standardov za doktorske študijske programe;
-
neustreznost mentorjev doktorskega študija;
-
strokovno in številčno pomanjkljiva kadrovska zasedba;
-
nezagotavljanje strokovnega razvoja kadrov ter pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
3.
Študenti:
-
neupoštevanje raznolikosti in potreb študentov;
-
onemogočanje sodelovanja študentov pri samoevalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih programov ter pri njihovem spreminjanju.
4.
Materialne razmere:
-
neustrezne knjižnične storitve;
-
izvajanje študija v neprimernih prostorih oziroma z neustrezno opremo;
-
neustrezni pogoji oziroma oprema za izvedbo hibridnega študija in študija na daljavo.
5.
Notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa:
-
neustreznost evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem.
6.
Spreminjanje in posodabljanje študijskega programa:
-
spreminjanje študijskega programa ni v skladu z osmim in desetim odstavkom 41. člena ZViS-1;
-
spreminjanje obveznih sestavin študijskega programa, ki izobražuje za regulirani poklic, brez soglasja pristojnega ministrstva;
-
spremembe študijskega programa niso pravočasno sporočene agenciji.
7.
Izvajanje študijskega programa:
-
nezadostno (premajhno) število ur izvajanja študijskega programa (predavanj, vaj, seminarjev, praktičnega izobraževanja);
-
neprimeren način izvajanja študijskega programa, kadar je študentom onemogočeno pridobivanje s študijskim programom določenih kompetenc oziroma učnih izidov;
-
nevključevanje doktorskih študentov v znanstveno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo v skladu s 43. členom ZViS-1;
-
neustrezno praktično izobraževanje študentov.
8.
Neizpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZViS-1.
(3)
Skupina strokovnjakov lahko posamezno ugotovitev v postopku opredeli tudi kot delno skladnost, ki tudi pomeni večjo pomanjkljivost ali neskladnost iz tega člena.
(4)
Če skupina strokovnjakov ugotovitev v postopku opredeli kot delno skladnost, se mora svet agencije do nje posebej opredeliti. Če presodi, da ugotovitev skupine strokovnjakov, ki je opredeljena kot delna skladnost, ni večja pomanjkljivost ali neskladnost, jo prekvalificira v priložnost za izboljšanje.
(5)
Vse večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, razen neskladnosti pod 8. točko drugega odstavka tega člena, se v povezavi z zunanjo evalvacijo in evalvacijo vzorca študijskega programa ugotavljajo tudi pri mednarodni zvezi univerz iz 20. člena ZViS-1.
(6)
Kadar svet agencije podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje ali ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa in visokošolskemu zavodu naloži roke za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti, mora visokošolski zavod v dveh mesecih od dokončnosti odločbe izdelati načrt za odpravo večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti, navedenih v odločbi. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge ter njihove nosilce in natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora visokošolski zavod upoštevati roke v odločbi. Visokošolski zavod mora agencijo sproti obveščati o opravljenih nalogah iz načrta.