1. Pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Izbira pogodbenih strank mora biti izražena izrecno ali pa mora dovolj nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali okoliščin primera. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se izbrano pravo uporablja za pogodbo v celoti ali le za njen del.
2. Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita, da se za pogodbo uporablja drugo pravo, kot se je uporabljalo prej, bodisi na podlagi prejšnje izbire v skladu s tem členom ali na podlagi drugih določb te konvencije. Sprememba prava, ki naj se uporablja za pogodbo, o kateri se pogodbeni stranki dogovorita po sklenitvi pogodbe, ne more vplivati na njeno formalno veljavnost v smislu člena 9 ali na pravice tretjih oseb.
3. V primeru, da so vse druge okoliščine v trenutku izbire prava povezane le z eno državo, dejstvo, da sta pogodbeni stranki izbrali tuje pravo, ne glede na to, ali sta pri tem izbrali tudi tuje sodišče, ne more izključiti uporabe določb prava te države, od katerih s pogodbo ni dovoljeno odstopati (v nadaljevanju „prisilne določbe“).
4. Obstoj in veljavnost dogovora pogodbenih strank o izbiri prava, ki naj se uporabi, se presoja v skladu z določbami členov 8, 9 in 11.