1. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v isti državi, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu države, v kateri je bila sklenjena.
2. Pogodba, sklenjena med osebami, ki se nahajajo v različnih državah, je formalno veljavna, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanjo uporablja v skladu s to konvencijo, ali po pravu ene od teh držav.
3. Če se pogodba sklene po zastopniku, se za namene odstavkov 1 in 2 upošteva država, kjer se nahaja zastopnik, ko sklene pogodbo.
4. Enostransko pravno dejanje v zvezi z obstoječo ali nameravano pogodbo je formalno veljavno, če zadosti obličnostnim zahtevam po pravu države, ki se zanj uporablja ali bi se uporabljalo v skladu s to konvencijo, ali po pravu države, v kateri je bilo to dejanje opravljeno.
5. Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za pogodbo, za katero se uporablja člen 5 in je bila sklenjena v okoliščinah iz člena 5(2). Oblika takih pogodb se presoja po pravu države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče.
6. Ne glede na odstavke 1 do 4 se za pogodbo, katere predmet je stvarna pravica na nepremičnini ali pravica do uporabe nepremičnine, uporabljajo prisilne določbe o obliki po pravu države, v kateri je nepremičnina, če so po tem pravu te določbe obvezne ne glede na to, v kateri državi je bila pogodba sklenjena, in ne glede na to, katero pravo se uporablja za pogodbo.