Člen 1
Področje uporabe Konvencije
1. Pravila te konvencije se uporabljajo za pogodbena obligacijska razmerja v vseh primerih, ko je treba izbrati med pravi več držav.
2. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za:
(a)
zadeve, ki se nanašajo na status, pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb, brez poseganja v člen 11;
(b)
pogodbena obligacijska razmerja v zvezi z:
–
oporokami in dedovanjem,
–
premoženjskimi razmerji med zakoncema,
–
pravicami in obveznostmi iz družinskih razmerij, starševstvom, zakonsko zvezo ali svaštvom, vključno z obveznostjo preživljanja nezakonskih otrok;
(c)
obveznosti, ki izhajajo iz menic, čekov in zadolžnic ter iz drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, kolikor obveznosti iz teh drugih prenosljivih vrednostnih papirjev izvirajo iz njihove prenosljive narave;
(d)
arbitražne dogovore in dogovore o izbiri sodišča;
(e)
vprašanja, ki jih ureja pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje, kot so na primer ustanovitev z registracijo ali kako drugače, pravna in poslovna sposobnost, notranja organizacija, likvidacija družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje ter osebna odgovornost družbenikov in organov za obveznosti družbe in drugih subjektov;
(f)
vprašanje, ali lahko zastopnik s svojimi dejanji zavezuje zastopanega nasproti tretji osebi in ali organ lahko zavezuje družbo ali subjekt s pravno osebnostjo ali brez nje nasproti tretji osebi;
(g)
ustanovitev „trustov“ ter za razmerja med ustanovitelji, skrbniki in upravičenci „trustov“;
(h)
dokaze in postopek, brez poseganja v člen 14.
3. Pravila te konvencije se ne uporabljajo za zavarovalne pogodbe, ki krijejo tveganja na ozemljih držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Sodišče pri odločanju, ali je tveganje na teh ozemljih, uporabi svoje notranje pravo.
4. Prejšnji odstavek se ne uporablja za pozavarovalne pogodbe.