9. člen
REŠEVANJE SPOROV MED VLAGATELJI ENE POGODBENICE IN DRUGO POGODBENICO
1. Spori med vlagateljem ene pogodbenice in drugo pogodbenico v zvezi z naložbo tega vlagatelja na ozemlju prve pogodbenice se rešujejo po mirni poti.
2. Če spora ni mogoče rešiti v šestih (6) mesecih od dneva zahteve po reševanju spora, lahko zadevni vlagatelj predloži spor:
a)
pristojnemu sodišču pogodbenice;
b)
ad hoc razsodišču, ki se ustanovi po Arbitražnih pravilih Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL). Pogodbenica omenjenemu mednarodnemu razsodišču izjavi, da soglaša s predložitvijo investicijskega spora v arbitražo, ali
c)
v spravni postopek ali arbitražo Mednarodnemu centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID), ustanovljenem po Konvenciji o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, ki je bila dana na voljo za podpis v Washingtonu D.C. 18. marca 1965, če sta obe pogodbenici pogodbenici te Konvencije.
3. Arbitražno sodišče odloča na podlagi notranje zakonodaje pogodbenice, ki je stranka v sporu, določb tega sporazuma in splošnih načel mednarodnega prava.
4. Odločitve arbitražnega sodišča so dokončne in zavezujoče za obe stranki v sporu in razsodba je izvršljiva v skladu z notranjim pravom zadevne pogodbenice.
5. Za namen tega člena je “investicijski spor“ opredeljen kot spor, ki vključuje (a) razlago ali uporabo investicijskega sporazuma med pogodbenico in vlagateljem druge pogodbenice; (b) domnevno kršitev katerekoli pravice, podeljene ali ustvarjene s tem sporazumom v zvezi z naložbo, ali (c) razlago ali uporabo kakršnekoli odobritve naložb takemu vlagatelju s strani organa pogodbenice za tuje naložbe pod pogojem, da zavrnitev odobritve naložbe sama po sebi ne pomeni investicijskega spora, razen če takšna zavrnitev vključuje domnevno kršitev katerekoli pravice, podeljene ali ustvarjene s tem sporazumom.