XI. člen
SPORI MED POGODBENICO IN VLAGATELJI DRUGE POGODBENICE
1. O sporih, ki nastanejo po tem sporazumu med eno pogodbenico in vlagateljem druge pogodbenice v zvezi z naložbo, vlagatelj pisno, skupaj s podrobnimi podatki, obvesti prvo pogodbenico. V kolikor je le mogoče, si zadevni stranki prizadevata za sporazumno rešitev spora.
2. Če spora ni mogoče rešiti v šestih mesecih od datuma pisnega obvestila, določenega v prvem odstavku, se lahko spor, po izbiri vlagatelja, predloži:
– pristojnemu sodišču pogodbenice, na ozemlju katere je bila izvedena naložba; ali
– arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu za tak primer na podlagi Arbitražnih pravil Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo; ali
– Mednarodnemu centru za reševanje sporov v zvezi z naložbami (ICSID), ki je bil ustanovljen v skladu s “Konvencijo o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav“, ki je bila dana na voljo za podpis v Washingtonu D.C. 18. marca 1965.
3. Arbitraža temelji na:
–
določbah tega sporazuma in drugih veljavnih sporazumov med pogodbenicama;
–
predpisih in splošno sprejetih načelih mednarodnega prava;
–
nacionalnem pravu pogodbenice, na ozemlju katere je bila naložba izvedena, vključno s kolizijskimi pravili.
4. Pogodbenica z namenom svoje obrambe ne sme uveljavljati, da je bila odškodnina ali drugo nadomestilo za vso ali delno domnevno škodo prejeta ali bo prejeta po pogodbi o zavarovanju ali jamstvu.
5. Arbitražne odločitve so dokončne in zavezujoče za obe stranki v sporu. Vsaka pogodbenica se obveže, da bo odločitve izvajala v skladu s svojim nacionalnim pravom.