TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, v I., II. in IV. točki izreka se sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v III. točki izreka sklep potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Dopolnjevanje sklepa o izvršbi je dopustno le na predlog upnika, pri čemer je upnik omejen s prekluzivnim rokom (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje pa samo po uradni dolžnosti v okviru ugovornega postopka ni pooblaščeno opraviti dopolnitve.

Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova, v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.

Zakonodajalec sicer ni posebej uredil primera, ko se obveznost v tuji valuti poplača iz dolžnikovih sredstev v domači valuti. Iz same logike stvari, s sklepanjem po podobnem in upoštevaje namen takšne izvršbe, zapolnimo navedeno pravno praznino tako, da organizacija za plačilni promet v takem primeru opravi preračun po svojem prodajnem tečaju za ustrezno tujo valuto na dan plačila. Po pojasnjenem je iz dolžnikovih denarnih sredstev v domači valuti mogoče opraviti izvršbo za obveznost v tuji valuti le na način, da se opravi prisilna pretvorba, ki dejansko pomeni prisilni nakup ustrezne tuje valute pri organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun.